Um in telo – sta povezana

Um in telo sta povezana. To je dejstvo.

Gre za vez, ki deluje preko misli, občutkov, vedenj in telesnih zaznav (največkrat v obliki simptomov.)

Poglej si, kakšno vlogo ima ta povezava pri tvojem zdravju.

Ključne točke:

 

• Vsi fizični simptomi imajo čustveni element
• Ko čutimo bolečino, jo čutimo telesno, psihološko in čustveno
• Čustveni del možganov se aktivira ko se naše telo sooči s stresno situacijo in vklopi odziv – boj, beg ali zamrznitev
• Odziv na boj, beg ali zamrznitev povzroči, da telo sprošča stresne hormone, kar lahko sproži določene telesne simptome

 

 

Kako se možgani povezujejo z ostalimi deli telesa?

Narejenih je bilo že veliko raziskav. Vse pa so dokazale močno povezavo.

Možgani in telo so povezani preko živčnih poti. Sestavljene so iz nevrotransmitorjev, hormonov in drugih kemikalij. Te poti prenašajo signale med telesom in možgani. So poti, ki nadzorujejo delovanje prebavil, dihal, občutkov bolečin pri gibanju, vplivajo pa tudi na razmišljanje in čutenje.

 

 

 

Čustveni del možganov.

Pomembno je omeniti tri glavne dele: Amigdala, hipokampus in periferno živčevje. Aktivirajo se ko nastopi stresna situacija

• Periferni del možganov pomaga pri razmišljanju
• Hipokampus uravnava spomin
• Amigdala vklopi odziv: Boj, beg ali zamrznitev.

 

 

 

Boj, beg ali zamrznitev

Ta odziv je primer, kako so možgani in telo med sabo povezani. Kot način odziva je to zasnovano tako, da nam omogoča preživetje. ta odziv imamo “podedovan” od prednikov, katerih resne nevarnosti so predstavljale zveri. Potrebna je bila hitra reakcija – boj ali beg.
Če se naše telo počuti napadeno, tudi v primeru, dani resne neposredne nevarnosti, se mogani vklopijo. Zgodi se odziv. Telo sprosti stresne hormone (adrenalin in kortizol). Ti hormoni samodejno pošljejo signale v

• pljuča – dihanje postane plitko in hitro
• srci – utrip se pospeši
• mišicam – postenejo napete in pripravljene na akcijo
• Krvni tlak in krvni sladkor se dvigneta, saj se telo pripravlja na večjo porabo energije
• Izklopijo pa se vse ostale, sicer povsem običajne funkcije: prebava, imunski sistem.

 

 

Telo je racionalno.

Vse nepotrebne funkcije, ki jih pri boju ali begu ne potrebujejo, se izklopijo.
Podoben slučaj se pojavi tudi, ko obiščemo zdravnika – po navadi se krvni tlak zviša. Je tako?

Fizični simptomi odziva na boj beg ali zamrznitev se pojavijo lahko tudi ko nismo v stiski: telo pa takrat doživlja stres. Po navadi se pojavi:

• omotica
• težave pri osredotočenosti
• tunelski vid (zenice so močno zožene)
• zardevanje
• suha usta
• težave z dihanjem
• tiščanje v prsih
• mapetost mišic
• tresenje
• potenje
• slabost
  in podobno

Taki znaki so zelo pogosti pri paničnih napadih. Več o paniki si preberi TU

 

 

Kako čustva vplivajo na telesne simptome?

Vsi fizični simptomi imajo čustven element
Ko se poškoduješ, čutiš bolečino. Bolrčinaje tako fizične kot tudi psihične in čzustvene narave
Ko se nato osredotočiš na bolečino, verjetno občutiš tesnobo. strah, jezo, žalost ali stisko. takrat se začne odvijati razmišljanje. Seveda to ni pozitivne narave. Razmišljanje se odvije v negativno smer in vzbudi željo po umiku iz trenutne situacije
Zaradi poškodbe lahko zato iz dnevnega urnika umakneš običajno telesno aktivnost (če imaš v navadi vsakodnevni tek, kolesarjenje ali podobno). Povod zato je strah pred nadaljno bolečino. Sčasoma nastopi okorelost ali šibkost in poslabšanje. Vse to pa kot v začaranem krogu povečuje bolečino in stisko.

 

 

Zato je dobro, da se povezave med umom in telesom zavedaš. kako um lahko vpliva na telo sem že zapisala v zgornjem delu. Enako velja tudi v obratn smeri. Telo vpliva na delovanje možganov. Zlasti na področje čusvovanja.

 

 

Kako pa se lahko okrepi in izboljša dobra komunikacija med umom in telesom?

Obstaja veliko tehnik ali metod, za povezovanje uma in telesa. To so meditacija, pravilno dihanje, obvladovanje strasa, terning odpornosti ali načini pozitivnega razmišljanja.

Poskusi eno od teh načinov – morda ti bo kateri od njih dobro služil.

 

Meditacija

Izraz meditacija se nanaša na različne prakse, ki se osredotočajo na povezovanje uma in telesa, Uporablja se za umiritev uma (misli) in dobro fizično počutje.
Nekatere vrste meditacij vključujejo ohranjanje miselne osrtedotočenosti na določen predmet, besedo (mantra) zvok ali dihanje.
Zelo znana zvrst meditacij je čuječnost, ki je tudi uradno potrjena jot zelo dobra metoda umirjanja uma in telesa. Poleg tega je dobra tudi kot alternativa marsikaterim drugim načinom zdravljenja na mentalnem področju LINK ( https://www.verywellmind.com/mindfulness-based-cognitive-therapy-1067396 )
Študije kažejo, da lahko meditacija pomaga znižati krvni tlak, simptome tesnobe in depresije ter rezlične težave, ki se zaradi neprijetnih čustev pokažejo v obliki fizičnih težav (razjeda na želodčni sluznici, razdraženo črevesje, glavoboli in podobno). Seveda ima meditacija tudi blagodejne učinke pri nespečnosti.

Verjamem pa, da se velikokrat zgodi, da za meditacijo zmanjka časa. Poglej tu –

Kako vaditi čuječnost, če nimam časa?

Krasna navodila za vse, ki nam za meditacijo zmanjka časa.

Dihanje

Dihanje je avtomatično. Vodeno je prejo parasimpatičnega živčnega sistema. Vendar se v primeru strea, strahov, zaskrbljenosti in drugih neprijetnih stranj lahko spremeni. Normalno dihanje se naenkrat pospeši, postane plitko in površinsko,. Namedto dihanja z trebušno prepono, se pri duhanju napenjajo mišice prsnega koša in ramen.
Pravo jogijsko dihanje (ki ga mnogi imenujejo kar globoko dihanje), pa napeljuje na zavestno dihanje s trebušno prepono (diafragmo). Trebušna prepona ali diafragma je mišica, ki ločuje trebušno in prsno votlino. Pripreta je na dno pljuč in se žal redko aktivira med normalnim zavestnim dihanjem. Dihanje z diafragmo je globoko dihanje. Enostavno povedano – prezrači pluča in preprečuje dihanje z zgornim delom prsnega koša. Dihanje s prsnim košem je značilno dihanje, ko smo v stredu, preplašeni ali zaskrbljeni. Ima tudi slabost – slab dotok zraka zmanjša količino kisika v telesu.

Odlična navodila za vadbo pravilnega dihanja najdeš tudi tu: 9 Breathing Exercises to Relieve Anxiety

 

 

 

Obvladovanje stresa

Razumevanje kako se odzivamo in vedemo, ko se soočamo s stresnimi situacijami in tesnobo, nam lahko pomaga prepoznati kako bomo v prihodnje bolje obvladovali stres.
Okoliščine so take, da jih včasih res ne moremo spremeniti. Edina sprememba ki jo lahko naredimo je sprememba nas samih – kako te okoliščine vidimo.
Gre za spremembo dojemanja in načina po katerem bodo možgani situacijo interpretirali. Vedno imamo dve možnosti. ena je negativna interpretacija dogodka, ki bo vodila v zaskrbljenost (tudi jezo ), druga pa je obrat v pozitivno smer. Namesto pritoževanja zaradi prometnega zastoja, si raje vklopi najljubšo glasbo ali poslušaj podcaste, ki ti napolnijo baterije.

Preberi še: 7 hitrih in enostavnih načinov za obvladovanje stresa
Dajanje prednosti sebi in in pozitivnemu dojemanji situacij je odličen način obvladovanja stresa. Je ključnega pomena za dobro splošno zdravje.

 

 

Usposobi odpornost

Odpornoist je tvoja sposobnost, da se prilagodiš in hitro okrevaš po stres, travni, nesreči in podobnih hudih dogodkih. Nekateri se po težki tragediji nikakor ne morejo pobrati. Smrt v družini jih lahko zaustavi za dobo par let. Res je tak dogodek zelo hud udarec, vednar prej ali slej se je potrebno soočiti z izgubo in stopiti naprej v življenju. Odpornost tu igra pomembno vlogo.
Z takim ali podobnim dogodkom le je potebno soočiti na zdrav način. lahko si poiščeš podporo pri ljudeh, ki so ti blizu, pomoč svetovalca, mentorja ali drugo obliko strokovne pomoči.
Pomembno pa je, da se zavedaš dejstva, da se odpornost gradi in je vedno na razpolago, ki jo potrebujemo.

 

Pozitivno in negativno razmišljanje.

Raziskovalci odkrivajo vse več dokazov, ki kažejo številne prednosti optimizma in pozitivnega razmišljanja. Takšne ugotovitve kažejo, da ljudje, ki razmišljajo bolj pozitivno, so ne le bolj zdravi, pač pa imajo tudi manj mentalnih, psihičnih težav. Znano je, da tako razmišljanje odvrne negativne misli, ki lahko ogrozijo fizično zdravje.
Po mnenji Mayo klinike, ima pozitivno razmišljanje mnoge koristi:

• podaljša življenjsko dobo
• zniža stopnjo depresije
• zmanjša stiske in bolečine
• izboljša psihično in fizično zdravje
• zmanjša tveganje srčnih obolenj
• izboljša sposobnosti reševana različnih težav .

Negativni vzorci razmišljanja , kot je predvidevanje najslabših možnih scenarijev, prehitro sklepanje in samokritičnost, oteži soočanje z zdravstvenimi težavami.
primer: ženska, ki se trudi shujšati, lahko misli, da imajo vsi v njeni družini težave s težo. Zato sklepa temu primerno: Ne glede na ves trud, ki ga bo vložila, bo njena teža ista. Menim, da je to prehitro sklepanje. .

 

Začni razmišljati drugače – pozitivno.

Spreminjanja negativnega v pozitivno razmišljanje se lahko naučiš. Gre le za preskok v načinu dojemanja določene situacije. lahko iz nje izvlečeš največjo možno katastrofo, ki se sicer nikoli ne bo zgodila. Ali pa pogledaš drugače – iz pozitivne strani. Zavedati se moraš, da ima vsaka zgodba (ali kovanec)  dve plati. Negativno in pozitivno. Katero izbiraš?

 

• Katera te najbolj privlači?
• Katera te spodbudi
• Katera te napoji z novim zagonom?
• In katera plat zgodbe bo v tebi zbudila več pozitivne energije?

Večkrat se spomni na ta vprašanja. Poskusi razčleniti določen dogodek ali situacijo. Poišči obe plati zgodbe in preveri vrednost obeh.

 

In za konec:

V kliniki Mayo pravijo naslednje:

Pozitivno razmišljanje ima nešteto koristi;

• Podaljšana življenjska doba
• Nižje stopnje depresije
• Nižje stopnje stiske in bolečine
• Večja odpornost proti boleznim
• Boljše psihično in fizično počutje
• Boljše zdravje srca in ožilja ter zmanjšano tveganje smrti zaradi bolezni srca in ožilja ter možganske kapi
• Zmanjšano tveganje smrti zaradi raka
• Zmanjšano tveganje smrti zaradi bolezni dihal
• Zmanjšano tveganje smrti zaradi okužbe
• Boljše sposobnosti obvladovanja stisk in stresa

Negativni vzorci razmišljanja, kot so predvidevanje najslabšega, prehitro sklepanje in samokritičnost, lahko otežijo soočanje z zdravstvenimi težavami.

Zato nikar ne zabredi v negativna razmišljanja. Vedi da so to le slabi scenariji, ki jih pripoveduješ sebi. Pa so vedno čista resnica?