Zgodbe uspeha

Trening uma

Trening  uma

Tehnike za pridobivanje veščin uma

Tehnike pridobivanja moči uma za reševanje problemov, ki ti jih bom predstavila v tem zapisu, ti lahko pomagajo pri hitrem in učinkovitem reševanju težav. Gre za trening uma – pridobivanje spretnosti za reševanje problemov. V tem zapisu je izčrpen vodnik. Zasnovan je kot trening uma – tako, da te nauči nekaj uporabnih veščin reševanja problemov. Te pa bodo optimizirale uporabo moč uma za reševanje težav.

Navedene tehnike treninga uma bodo pomagale pri katerikoli težavi, ne glede na to, ali je težava majhna ali velika – vsakodnevna ali priložnostna.

Priporočam, da te tehnike – Trening uma – začneš uporabljati najprej pri majhnih vsakodnevnih težavah. Najboljši način za učenje je izvajanje vaj. Če ni delovanja ni učenja .Enako velja tudi tu. Vaje postavi v prakso.

 

Tukaj nadaljujem ta naslednjim delom: Analiza tvoje težave.

V prvem delu si spoznal vajo obvladovanja čustev. kako jih prepoznaš in kako jih lahko pomiriš.

Čustva so sedaj prepoznana in pomirjena. Greva korak naprej – iščeva rešitve za težavo.

 

 

Analiza tvoje težave

 

Preden lahko rešiš svoj problem, ti mora biti jasno, s čem se sploh ukvarjaš. Sama analiza lahko vnese veliko bolj jasen pogled na problem. Dala ti bom dve osnovni metodi analize težave: pisanje seznama in miselna preslikava.

Mnogi viri dajejo prednost miselni preslikavi, vendar to še ne pomeni, da je ta način najboljši. Preizkusi oba in ugotovi, kateri je zate boljši.

Pomembne težave. Na katere moraš biti pozoren pri analizi:

V tem koraku, je vse,  kar moraš doseči, narediti problem jasno viden in razumljiv v vseh njegovih komponentah

Poišči vzorec v zvezi s težavo

Bodi jasen glede predpostavk, ki jih postavljaš

Izogibaj se prehitrim sklepom

 

Vaja: Analiza težave s pisanjem seznama

 

Pisanje seznamov je fantastično, ko iščemo strukturo. Gre za zapisovanje misli. Zapomni si: Če boš misli zapisal, bo tvoj uma veliko bolje razumel vse vpletene vidike.

Seznam lahko pišeš s pomočjo aplikacij na telefonu, s pomočjo računalnika (zelo uporabni pripomoček je lahko Google Keep  ,ki ga lahko uporabiš na telefonu in računalniku) ali pa vzameš list papirja, zvezek , dnevnik in ročno zapišeš. Zadnja možnost je zame najboljša, kajti zelo rada uporabil svoj dnevnik in pero.

Poskrbi, da imaš dovolj časa – 10 minut bo verjetno dovolj. Seznam naredi v obliki stolpcev. Naj bosta dva, trije ali več in odgovori na naslednja vprašanja:

  • Ali lahko identificiraš katero koli posebno »jedro« tega problema, in če – katero je to?
  • Ali je mogoče težavo razdeliti na več posamezni delov?
  • Ali so pri težavi/ problemu prisotni tudi posebni razlogi, pogoji. Če je tako, kateri so to?
  • Ali na težavo vplivajo še drugi vidiki
  • Ali si na voljo kakšne informacije, ki ti lahko pomagajo razjasniti težavo. Če so, katere so te informacije in kje jih lahko najdeš?
  • Ali te ta težava spominja še na kakšno drugo težavo iz preteklosti. Če je tako, katera je bila in kako si se takrat lotil reševanja?

Ta seznam je pomemben. Imej ga pri sebi, kajti potreboval ga boš pri naslednjih vajah.

 

 

 

Vaja; Analiza težave z miselnim preslikavanjem (zemljevid)

 

Preslikava misli je zelo priljubljena tehnika za tiste, ki so bolj vizualni tipi in jim je pisanje manj všeč. Tudi to tehniko lahko izvajaš s pomočjo aplikacij na telefonu, računalniku (primer mind map ali podobno)  ali pa po domače – list papirja in pisalo. Spet si bo treba vzeti nekaj časa zase – 10 minut bo dovolj.

Kako se lotiš miselnega zemljevida? Preprosto začneš s tem, kar trenutno dojemaš kot jedro problema. To zapišeš v krog na sredini strani. Če želiš lahko zraven uporabiš še vizualne namige, kot so simboli, ikone ali majhne skice.

Iz sredinskega kroga pa nadaljuj v vse smeri. Zapisuj vse, kar je povezano s to težavo.

Miselni zemljevid, ki tako nastaja, postaja vizualni posnetek tvoje težave. In ko zaključiš, jasno vidiš celotno sliko težave . Koristno je, da si pri tem pomagaš tudi z vprašanji iz vaje Pisanje  seznama iz prejšnjega dela

 

 

“Vaja dela mojstra. Mojster pa … ostal že veš.”

Širši je pogled, več lahko opaziš 

“Zaradi dreves, ne vidiš gozda”

Nadaljevanj sledi