Tesnoba – biologija tesnobe

Kaj je biologija tesnobe?

Zakaj se pojavi tesnoba?

Kaj se dogaja v možganih med tesnobo?

Zakaj  vznemirjenost in nespečnost?

kako si pomagam sam?

 

Ne glede na to, kako resnična je grožnja  ali pa  si jo le predstavljate, se v telesu zgodi kaskada hormonov.

Hormoni vplivajo na skoraj vsak sistem v telesu  – od pozornosti do presnove energije. In seveda na čustvovanje.

Preobremenjenost z negativnimi občutki aktivira vaš um, da prične z iskanjem nevarnosti. Poveča se fizična vzburjenost, ki pripravlja telo da se odzove na morebitne neugodne razmere. To je seveda povsem dobronamerna reakcija telesa in vas na tak način ohranja v varnosti. Spomnimo se na boj ali beg reakcije naših davnih prednikov. Zgodbe verjetno poznate, kaj ne?

 

Kaj pa se dogaja v možganih med tesnobo?

Del srednjih možganov – amigdala – informacije, ki prihajajo do nje označi kot nevarnost oz. grožnjo. Sproži alarm. Ta se  razširi še v druge dele možganov. To je seveda poziv na pripravljenost  kajti smatra, da je nevarnost na vidiku. Tako se celoten sistem odločno pripravi na obrambo. Seveda bo v obrambi delovalo celo telo: srčni utrip se pospeši, kajti na tak način dobijo tkiva ( predvsem pa mišice) dodaten dotok krvi in energije.  Posledično se – zaradi pospešenega srčnega utripa, dvigne tudi krvni pritisk. Dihanje se avtomatično pospeši, kar poskrbi za dovod zraka v telo. Celo telo je pripravljeno na »spopad«.

Seveda pri tem ne morem mimo budnosti, ki je v tej situaciji prepotrebna. Del možganov imenovan Hipotalamus (knjižnica spomina) prične z  brskanjem po spominu in išče morebitne podobne ali enake dogodke iz preteklosti. Ko to najde, sestavi scenarij morebitnega izida. Možganska skorja (racionalni, razmišljujoči del možganov), na podlagi vseh informacij, oblikuje ustrezen vedenjski odziv. Lahko je to le umik iz situacije. Lahko pa je to hud vedenjski odziv v obliko močne stiske.

 

 

Nemir in nespečnost :

Nemir je očiten znak priprave telesa na zaščitne ukrepe. To je povsem običajno v normalnih okoliščinah, ko je nekje v ozadji realen vzrok za pripravljenost na reakcijo. Pri tesnobi pa gre za alarm na morebitno nevarnost oz. zaznavanje grožnje, ki je posledica koktajla hormonov.  Sproži jih amigdala, ki pretirano odreagira. Seveda ji pri tem pomaga tudi knjižnica spominov ( hipotalamus) išče znake za nevarnost, čeprav jih na prvi pogled sploh ni. Vse to le pospeši vedenjsko reakcijo in posledica je jasna – močna vznemirjenost.

Nespečnost  je še eno od neprijetnih stanji. Obračanje v postelji v nedogled terja ogromno energije. Telo je utrujeno, a spanca od nikjer. Možgani so ta čas budni, v stalni pripravljenosti. Vse to pa močno ovira počitek, ki je resnično zelo potreben. Posledice so vsem dobro jasne: nespečnost pomeni hudo utrujenost in močno razdražljivost. Zmanjša se tudi sposobnost obvladovanje tesnobe tekom dneva, pojavijo se neželene vedenjske reakcije (jeza,  vzkipljivost, slaba volja, …)  in že smo na pragu začaranega kroga.

 

 

Kako si lahko pomagam?

Ena od rešitev pri vsem tem je iskanje novih izkušenj. Vsakič ko vidite, slišite, zavohate ali se dotaknete nečesa novega  naj bo to nova izkušnja.  Naučite se nečesa novega – nova izkušnja ne bo imela še mesta v knjižnici spominov (hipotalamus) pač pa se bo šele vnesla vanjo. Naj bo izkušnja dobra, zanimiva in prijetna. Tako se bodo možgani navadili na nove stvari. Tako se alarmni sistem, ki kraljuje v amigdali ne bo sprožil v pretirani obliki, saj ne bo podkovan z negativnimi preteklimi izkušnjami. To bodo povsem nove in prijetne izkušnje.