
Samosabotaža – zakaj to počnemo?
Samosabotaža – zakaj to počnemo in kako je za vedno znebimo?
Samosabotaža se lahko zdi skrivnostna in zapletena, vendar ni nujno, da je tako.
V tej objavi ali lahko rečemo tudi priročniku, se bom sprehodila, korak za korakom skozi to zanimivo vrsti vedenja.
Naučila se boš:
Kaj je preprosta definicija smosabotaže
Izvor in vzroki samosabotaze
Primeri samosabotažnega vedenja
In za konec – Načrt po korakih, kako odpraviti kakršne koli oblike samosabotaže v svojem življenju
Kaj je samosaabotaža?
Samosabotaža je eden od tistih izrazov, ki jih pogosto slišimo, vebar ga včasih kar težko razumemo. Zakaj? Zato, ker ljudje verjetno niti ne vedo kaj v resnici sploh pomeni sabotiranje sebe.
Nekateri to uporabljajo kot obliko kritike nekoga, ki ga imajo za lenega
Nekateri ljudje ta izraz uporabljajo, da zvenijo bolj pametno, ko dejansko ne vedo o čem govorijo
Spet drugi o tem govorijo na zelo splošen in nejasen način, da v bistvu nima pomena.
Preprosta definicija samosabotaže je:
Zavedan samosabotaža: Ko spodkopavaš lastne cilje in vrednote
Z drugimi besedami, priznavaš, da obstaja nekaj, kar resnično želiš in verjameš, da je dobro zate (na primer; ohraniti tistih 20 kilogramov, ki si jih ravnokar izgubila), vendar potem počneš stvari, ki so v nasprotju s tem ciljem (primer – se dobro naješ, ker so prazniki)
Nezavedna samosabotaža pa je, jo narediš nekaj, kar spodkopava tvoj cilj ali vrednoto, vendar se tega niti ne zaveš. Dokler se ne zgodi, seveda.
Na primer: ljudje z močnim strahom pred neuspehom na delovnem mestu pogosto razvijejo nezavedno navado, da zamudijo na delo ali pa nalogo opravijo površno. Zakaj? Zato, da se izognejo napredovanju ali večji odgovornosti, ki bi lahko povzročila večja pričakovanja in s tem še več možnosti za neuspeh
Seveda obstaja še nešteto načinov, kako vsi pademo v samosabotažo. Preden torej preideva na razumevanje, kaj jo povzroča in kaj storiti glede tega, si poglejva nekaj praktičnih primerov:
Primeri samosabotaže:
Vsak se od časa do časa ukvarja s samosabotažo.
Za nekatere ljudi je to občasna zadeva z razmeroma majhnimi posledicami, Za druge pa je to kronični vzorec, ki vodi v velike težave v življenju, deli in družinskem okolju.
Tukaj je nekaj najpogostejših oblik samosabotaže:
- Odlašanje: vsi od časa do časa odlašamo: odložimo obisk telovadnice zaradi nove epizode na Netflixu; odlašanje s pisanjem poročila o opravljenem projektu; prestavimo obisk zobozdravnika, …
Odlašanje je ena najbolj univerzalnih oblik samosabotaže, saj preložimo neko dejavnost, čeprav vemo, da to ni dobro.
- Kronična skrb: Ljudje se navadijo na kronično zaskrbljenost, ker jim začasno daje občutek nadzora in gotovosti. Ko se počutijo nemočni ali negotovi, se jim zaradi neke skrbi zdi, da lahko naredijo nekaj, Toda na dolgi rok to nikoli ni produktivno in vodi v visoko stopnjo tesnobe.
Če se želiš premakniti iz začaranega kroga kronične tesnobe, beri naprej:
Še nekaj primerov samosabotaže:
- Zloraba substanc: Zloraba alkohola in drog je pogosta oblika samosabotaže. Kljub kratkoročni “koristi” skoraj vedno poseže v zastavljene cilje in vrednote. na primer: Zaradi teh dveh ali treh piv, takoj ko pride iz službe domov, postane težje prisoten z družino.
- Kronično zamujanje: ko ljudje nenehno zamujajo, je to pogosto znak, da samosabotirajo. Na primer: če vedno zamujaš na družabna srečanja, bi se lahko izognila tesnobi. Strah te je druženja z ljudmi, in to na dolgi rok spodkoplje odnose in zaupanje.
- Prehranjevanje pod stresom: Mnogi ljudje se pod vplivom stresa radi potolažijo s hrano. Začasno se seveda res počutijo bolje, a v resnici dobro vedo, da so naredili nekaj slabega glede zdravja.
Zavedaj se, da so vse te stvari normalne in niso nujno znak za večje težave, Vsi od časa do časa odlašamo, nekaj pojemo ko smo v stresu ali zamudimo (namenoma).
Vendar velja tudi to: ko samosabotaža postane pogosto ponavljajoči vzorec z znanimi negativnimi učinki, je čas za rdečo luč
Od kod prihaja samosabotaža?
Tako kot oma samosabotaža veliko različnih oblik, obstaja tudi nešteto načinov, kako se razvije in ukorenini.
Pomembni je razumeti naslednje:
Nikoli ni samo eden razlog, da pride do samosabotaže. Preprostega odgovora ni.
Zadovoljevanje lastnih potreb po samozavesti in samospoštovanju s – na primer – spuščanjem v odnos z osebami nasprotnega spola, čeprav je jasno, da tak odnos ne bo trajal dolgo. V tem primeru lahko rečem, da gre za sabotiranje želje in cilja oblikovati zdrav romantični odnos, A ker je samospoštovanje tako nizko, je gradnja takega odnosa nemogoče. Namesto tega se oseba spušča v kratkotrajne zveze. Zakaj? Da kratkoročno pridobi samozavest in samospoštovanje.
Obstajajo tudi drugačni primeri:
- Oseba je v otroštvu imela čudovit odnos s starši. Kot otrok je bila samozavestna in se spoštovala. To je trajalo vse dokler ni v srednješolskem obdobju doživela spolno spolno zlorabo. Posledično se je začela spopasti z negotovostjo in strahovi v odnosih z nasprotnim spolom. Razmerja je gradila tako, da je imela vedno nadzor in moč. Šele s takim načinom se je počutila varno in močno.
Kako ustaviš samosabotažo?
Če želiš prenehati samosabotažo, je ključno to, da razumeš zakaj to počneš. Katere potrebe izpolnuješ?
Nato pa začni odkrivati in prepoznavati bolj zdrave in manj uničujoče načine izpolnjevanja teh potreb.
Tu je preprost način, kako prepoznaš svoje samosabotiranje in ga začneš odstranjevati:
-
Razumi potrebo, ki jo zadovoljuje tvoja samosabotaža:
Nekateri smo do sebe preveč strogi. Morda se v tem primeru počutimo dobro. A največkrat to privede do zamujanja izvrstnih priložnosti za premagovanje samosaboteže. Še preden se zapleteš s strogostjo do sebe, naredi ovinek in začni raje z sočutjem do sebe.
Da bi prepoznala kako samosabotaža služi svojemu namenu, presodi končni rezultat ali posledice.
Na primer:
Če želiš prenehati s stresnim prehranjevanjem, se poskusi zavedati, kako to prehranjevanj lahko le škoduje zdravju. Daje občutek varnosti, a le kratkoročno. Te zanimajo zdrave alternative? Tukaj so:Knjižica Smutijev Klik
2. Identificiraj alternativno možnost, ki bo izpolnila potrebo.
Potreba je klic k akciji. Vprašaj se, kakšna bo akcija? Ko razjasniš potrebo in kaj boš od nje imela, se ti pojavi vrsta možnosti. Med njimi je res lahko odlašanje, a to ni OK. Najdi drugo možnost.
Nasvet? Poglej, kako potrebi zadostijo drugi ljudje. Sestavi ožji izbor možnosti in razišči, katera med njimi bo zate najboljša.
3. Preveri ovire in načrtuj
Tudi če prepoznaš osnovno potrebo in najdeš bolj zdrav nabor rešitev zanjo, je dobro če predvidevaš morebitne ovire. Te lahko preprečijo novo vedenje na podlagi alternativnih novih vedenj.
Če je tvoja alternativa stresnemu prehranjevanju zdrav manjši prigrizek, kaj bi lahko oviralo to novo vedenje?
Zavestno načrtuj in se pripravi na vse morebitne ovire. Namesto s prijatelji na pijačo, zaviješ domov. Pokliči znanca in poklepetaj.
Naredi si zalogo zdravih prigrizkov. Nikar ne dovoli, da bo prazna polica v kuhinji razlog za prenajedanje zaradi stresa.
In za konec:
Prepoznaj čustva, ki se pojavljajo, ki na vrata potrka samosabotaža. Čustva, ki se pojavijo ne bodo trajala dolgo. Počakaj, ustavi se in poišči alternativo, Kako rešiti problem potrebe ,ki se je pojavila.
Namesto takojšnje reakcije se raje poslužil premišljene in modre odločitve. Vzemi si čas.
Vse kar moraš vedeti o samosabotaži?
Samosabotaža ni skrivnost in ni zapletena. Pomeni preprosto kronično početje nečesa, kar spodkopava tvoje cilje, Razumi katerim potrebam služi in nato razvij alternativno vedenje ali delovanja.

