Perfekcionizem

Perfekcionizem je do neke mere tudi koristna zadeva. A ko preraste v fiksno mišljenje, postane problem.

 

Definicija pravi:

Popolnost ali perfekcionizem je brezhibno stanje, kjer je vse točno in prav. 

 

Na prvi pogled se zdi perfekcionizem neškodljiv. Navsezadnje si večina od nas prizadeva biti najboljši. V resnici pa je perfekcionizem lahko prevelika želja izogniti se napakam, zmotam in neuspehu.

Perfekcionizem sam po sebi ni psihološka motnja, je pa povezan z anksioznostjo  (ali tesnobo) in drugimi težavami v duševnem zdravju.

 

 

 

Perfekcionizem – kaj povzroča nastanek perfekcionizma?

 

Te zanima, kaj povzroča perfekcionizem? Beri naprej.

 

Možni vzroki za perfekcionizem:

Po mnenju Ameriške akademije za pediatrijo je perfekcionizem morda vgrajen v naš sistem.  Poleg tega se zdi, da je ta prirojena lastnost sposobna vplivati na to, kako posameznik vidi svet.

Perfekcionisti po navadi kažejo na fiksno miselnost, namesto na miselnost rasti. Ljudje z miselnostjo rasti verjamejo v učenje in rast skozi čas. Posledično lažje prenašajo neuspehe, Neuspeh ni vezan na njihove občutke lastne vrednosti.

Posamezniki s fiksno miselnostjo pa  po drugi strani verjamejo, da smo ljudje rojeni z naravnimi talenti in sposobnosti. To je fiksno in nespremenljivo. Postavljajo si izjemno visoke standarde. Na vsak način se trudijo, da bi se izognili  neuspehu. Neuspeh jim zamaje pogled nase in njihovo samopodobo.

 

Pogosti znaki perfekcionizma:

Če imaš visoke standarde, ni nujno da si perfekcionist. Odločilno vlogo pri tem igrajo miselni vzorci in vedenja.

Opozorilni znaki so naslednji:

• Prizadevanje za doseganje visokih standardov
• Potreba po redu in urejenosti
• Zaskrbljenost zaradi napak
• Občutljivost na kritiko
• Samokritičnost

Perfekcionist si včasih postavi tako nerealno visoke standarde. Take, da jih je skoraj ali popolnoma nemogoče doseči. Take standarde postavlja tudi za svoje najbližje in druge pomembne osebe v njihovem življenju. Perfekcionizem in preobremenjenost? 

 

Ali je perfekcionizem simptom tesnobe?

Natančno povezavo med tesnobo in perfekcionizmom je težko razvozlati. Vendar gresta skupaj z roko v roki. Ljudje, ki imajo diagnosticirano (klinično gledano) tesnobo ali anksioznost, kažejo na večjo potrebo po perfekcionizmi, kot ostali. Bodisi da si postavljajo izjemno visoke standarde ali pa se mrzlično izogibajo neuspehu.

Perfekcionisti se nagibajo k temu, da vidijo sebe in življenje skozi očala skrajnosti – bodisi slabo ali dobro, kot zmago ali neuspeh. To je razmišljanje v ekstreme. in povečuje tesnobo. Ne pušča prostora za napake ali ovire, ki so pogoste v vsakdanjem življenju.

Posledično se bodo perfekcionisti , ko gredo stvari narobe, pogosteje ukvarjali s svojimi skrbmi in tako hranili tesnobo.

 

 

Kako obvladovati perfekcionizem?

Obstaja več strategij za pomoč pri obvladovanju perfekcionizma. Večinoma se tisti, ki se borijo s perfekcionizmom, se istočasno ubadajo tudi z vprašanji: “Kaj pa če?” ali “Kaj če…” bo v prihodnosti šlo kaj narobe?

Res je, da opuščanje teh misli lahko prinese začasno olajšanje, a se njihov um še vedno vrača na iste misli in želi nadzor.

 

 

 

Pomembno je prepoznavanje svojih strahov. Sprejeti je treba dejstvo, da je življenje nepredvidljivo.

Zavestna odločitev, da sprejmemo nepričakovane dogodke  in si prizadevati te strahove tudi sprejeti. 

Še ena strategija obstaja, ki je tudi izjemno dobra: Prenehaj se primerjati. Ko se oseba želi primerjati  z drugimi, si za  primerjavo izbere izjemno uspešne ljudi. Ali pa veliko bolj uspešne od nje. S temi se nato primerja. Analizira lastne napake in hrani občutke manjvrednosti, nesposobnosti in strahov pred neuspehom. Kot nalašč za odlično gradnjo perfekcionizma, kaj ne?

 

In za konec: Opusti visoka pričakovanja do sebe. Nič ni narobe, če od sebe pričakuješ malo manj in to opraviš dobro. Odlično? Nikoli ne bo nobena stvar odlična. Bo pa zelo dobra in vredna pohvale.