Marketinški načrt in tri vrzeli, ki ga slabijo

Tu so navedene tri kritične vrzeli, ki slabijo tvoj marketinški načrt in nasveti, da te ne kap.

Vsako leto marketinške ekipe vstopijo v t. i. »sezono načrtovanja« s skoraj olimpijskim zagonom. Vse je pripravljeno: grafikoni, analize, vizije za prihodnost. Vsi upajo, da bodo tokrat res pokazali rezultate, zaradi katerih bodo njihovi šefi razmišljali o povišicah. Ampak potem – bum!

 

– načrti padejo v vodo.

 

Zakaj? Ne, krivda ni v (vedno premajhnih) financah ali v (preveč »ustvarjalnih«) idejah. Problem so tri kritične vrzeli, ki tržne/ marketinške načrte spremenijo v gradove v oblakih.

 

 

 

 

 

Vrzel št. 1: Manjka širša slika

Marketinški cilji pogosto nastanejo na nekem sestanku, kjer udeleženci rečejo: »Tole bi bilo pa fajn!« A ko pride čas, da preverimo, ali so cilji povezani s poslovnimi prioritetami, postane jasno, da se sanje in realnost ne srečata. Če tvoj tržni načrt ni usklajen z dolgoročno strategijo podjetja, je to kot bi slikali mojstrovino, ki jo nihče ne bo obesil na steno.

 

Nasvet:

Uskladi svoj načrt s tremi do petimi ključno pomembnimi cilji podjetja. Tvoje kampanje naj podpirajo resnične prioritete, ne le tiste, ki izgledajo lepo na PowerPointu. Tako bo marketing postal več kot samo strošek – postal bo gonilna sila rasti. (In bonus točke: vodstvo te  bo morda celo pohvalilo! Seveda če ga imaš, sicer se pohvali sama)

 

 

Vrzel št. 2: Proračunski deja vu

Ali tudi tvoja ekipa vsako leto kopira lanskoletni proračun, ga malo premeša in to imenuje »nov načrt«?

Če ja, potem nisi sama – a to še ne pomeni, da je to pametno. Na ta način  se porabljajo sredstva za stvari, ki morda niso več relevantne, medtem ko resnično pomembne priložnosti ostanejo prezrte.

 

Nasvet:

Pozdravi proračun na podlagi ničle! Namesto da recikliraš lanskoletne številke, začni na  sveže in vsako vrstico upraviči s trenutnimi cilji.

Da, seveda –  to bo zahtevalo pogled v vsak žep “denarnice”  ampak rezultat bo proračun, ki podpira strategijo, ne preteklost.

 

 

 

 

Vrzel št. 3: Ignoriranje podatkov (a.k.a. »tako smo to vedno počeli«)

Kolikokrat si ti ali tvoja ekipa  znova in znova obiskala isti sejem, samo zato, ker je to postala tradicija?

Toda ali si kdaj sploh preverila, če je to dejansko prineslo rezultate?

Če se odločaš le na podlagi navad ali tradicije in ne na podlagi podatkov, se pripravi na ponavljanje napak.

 

“Nič se ne zgodi, dokler se nekaj ne premakne.”  Albert Einstein

 

Nasvet:

Uporabi podatke o uspešnosti preteklih kampanj kot vodilo za načrtovanje. Podrobno analiziraj, kaj je delovalo in kaj ni. Če te številke ne podpirajo, je čas za spremembo. S tem boš ne samo premostila vrzel med načrtovanjem in izvedbo, ampak tudi sprejemala pametnejše odločitve.

 

 

 

In za konec:

Tako kot pravi Albert Einstein:  Če se nič ne spremeni, se tudi nič ne zgodi – vsako leto je isto. Ne ponavljaj napak letošnjega leta. Poglej rezultate, poišči rešitve in jih strateško vnesi v nov marketinški načrt za naslednje leto.