Biti TU (tukaj in zdaj)

Si upate prešteti vse misli, ki se vam tekom dneva sprehodijo po glavi? Si predstavljate, koliko zgodb nastaja ko se misli prepletejo in spletejo besedilo?

Verjetno ne.

Prepričana pa sem tudi, da  se vse te zgodbe ne nanašajo na ta trenutek, pač a na preteklost in prihodnost.

Znano je, da naš neukročeni um skače sem in tja – v preteklost in prihodnost. V tej igri preskakuje sedanji trenutek. Trenutek tukaj in zdaj. Zakaj?

Misli na preteklost imajo več ali manj grenak priokus (ne vedno, pogosto pa). Izzovejo čustva: žalost, jeza, obžalovanje, … Misli na prihodnost pa so vedno pretirano začinjene s skrbmi, strahovi, anksioznostjo, … Um po drugi strani, zelo rad melje, sortira, obdeluje, predeluje in sugerira. Torej so vse te misli pravo gorivo za naš um. Več misli, več aktivnosti uma.

V tem trenutku pa se misli pomirijo, obstanejo in celo izginejo. Um v tem trenutku nima goriva. V tem trenutku se um umiri.

Zakaj je tako pomembno biti v tem trenutku in ne v preteklosti ali prihodnosti? Zato ker nam negativne misli sprožijo negativna čustva in ta nato slabe občutke v telesu. Telo se povsem normalno in z genetiko zapisano odzove na svoj način – priprava na odgovor – boj ali beg. To je odgovor na situacijo, ki ga telo preko občutkov zazna. Odgovor je povsem fiziološke narave – dvig količine adrenalina in kortizola. Srčni utrip se pospeši, krvni pritisk naraste, dihanje se pospeši, in še in še … vse samo zato, ker se telo pripravlja na odgovor. Taka pač je bila »komanda« s strani hormonov. Telo namreč ne ve, da so za to bile krive le negativne misli.

In kaj storiti, da se to ne bo dogajalo?

Svoj um je potrebno obvladovati. Mu pravilno odmerjati »Hrano« (misli) in ga jasno usmerjati tja, kamor želite vi in ne misli.

Vas že slišim : »To ni mogoče. Ko je preveč težko. To pa ne bo šlo.« Ni res.

Ustavite se in bodite v tem trenutku.

Točno TU.

Ustavite se pri teh dveh črkah in ju samo opazujte. Obliko, barvo, velikost, … In počasi svojo pozornost usmerite v zvoke okoli sebe. Zaprite oči – kaj slišite, brez presojanja in razglabljanja. Samo barva zvoka, jakost, višina, … In ko imate zaprte oči – opazujte barve v tej »črnini« Prepričana sem, da se prelivajo, oblikujejo like, spreminjano intenzivnost, ….

Zdaj ste točno TU. Brez nepotrebnih misli. Ali ni precej bolj mirno, lepše, bolj prijetno biti TU?